Vodnik po davkih za male vlagatelje

Odgovarjamo na 8 najpogosteje zastavljenih vprašanj malih vlagateljev glede obdavčitve kapitalskih dobičkov od prodaje delnic, indeksnih skladov (ETF), dividend in kriptovalut.

Vlagatelji moramo poznati tudi, kako obdavčene so naše naložbe, saj tudi to vpliva na naš zaslužek. Z Juretom Mercino, ki je partner v družbi za davčno in podjetniško svetovanje LeitnerLeitner odgovarjamo na osem najpogosteje zastavljenih vprašanj. Dodajamo pa tudi pojasnila Stojana Glavača iz Finančne uprave RS.

1. Kdo mora oddati napoved za odmero dohodnine in kdo ne? V katerih primerih smo oproščeni plačila davka?

Davčno napoved mora oddati vsak, ki je v preteklem koledarskem letu prodal nek vrednosti papir, enoto vzajemnega sklada... ne glede na to, da je s tem ustvaril dobiček ali izgubo. Kar se tiče obresti in dividend, pa mora davčno napoved oddati tisti zavezanec, ki je prejel dividendo ali obresti iz tujine. Dohodki iz kapitala se obdavčijo cedularno, kar pomeni, da se ne vštevajo v letno dohodninsko osnovo, ampak so obdavčeni po fiksnih davčnih stopnjah.

Napoved pa morajo oddati vsi, ki so davčni rezidenti Slovenije, tudi mladoletni ali upokojenci.

2. Ali moram oddati napoved tudi v primeru, ko ustvarim izgubo z naložbo?

Da, tudi v primeru izgube je treba davčno napoved oddati. Pomembno je, ali je bila opravljena kakšna obdavčljiva transakcija, ne glede na to kakšen je bil izplen iz te odsvojitve.

3. Primer: prodali smo delnico Tesle, ki smo jo držali par let in delnico Zoom, ki smo jo imeli manj kot leto dni. Od česa je odvisna davčna stopnja za obdavčitev dobička, ki smo ga ustvarili z delnicami?

Višina davčne stopnje je odvisna od trajanja imetništva nekega vrednostnega papirja in pada sorazmerno s trajanjem imetništva. Vsak vrednostni papir, ki ste ga imeli do pet let je obdavčen po 27,5 odstotkov. Po poteku petih let pade stopnja na 20 odstotkov, po desetih letih na 15, po 15 letih na deset odstotkov in po 20 letih je osvojitev kapitala neobdavčena.

Poznamo tudi določene izjeme. Recimo pri dohodku iz življenjsih zavarovanj smo prosti plačila davka po 10 letih držanja. Poznamo tudi določene naložbene kategorije, ki so neobdavčene. To so recimo plemenite kovine v fizični obliki, valute, kriptovalute.

(op.a: trenutno je zunaj predlog za znižanje obdavčitve kapitalskih dobičkov, in sicer iz 27,5 odstotkov na 20 odstotkov, pojavila se je tudi pobuda za obdavčitev kriptovalut, več o tem v nadaljevanju).

4. Ali je potrebno trgovalni račun, ki ga imamo v tujini prijaviti finančni upravi? Ali davkarija ve o vseh mojih transakcijah, ki jih opravim v tujini?

Brokerskih računov ni treba poročati na finačno upravo, tako kot recimo to velja za bančne oziroma plačilne račune, ki jih imamo v tujini (kot so denimo N26, Revolut, op.a). Če je posameznik opravil borzne transakcije prek tujega spletnega borznega posrednika je zavezan za oddajo napovedi. Furs ve za račune in transakcije v tujini. Finančna uprava je namreč že kar nekaj let preko avtomatične mednarodne izmenjave podatkov vsako leto seznanjena tako o računih iz tujine kot pa kot o dohodkih, ki so jih slovenski rezidenti v tujini ustvarili.

5. Pozabil sem oddati napoved kapitalskih dobičkov. Kaj zdaj?

Če posameznik ne odda napovedi, ki bi jo sicer moral do 28. februarja, potem je za to zagrožena globa in znaša od 250 do 400 evrov. Če posameznik odda vlogo in navede neresnične podatke, s katerimi želi namerno spraviti davčni organ v zmoto, je globa višja in znaša od 400 do pet tisoč evrov. Poleg globe, ki je posamezniku naložena za neoddajo napovedi, je davčna obveznost kljub temu posamezniku naložena.

Če posameznik ne odda vlogo in sam ugotovi, da je zamudil rok, ki je 28. februar za prijavo kapitalskih dobičkov, lahko naredi samoprijavo. Če posameznik sam brez da bi ga spomnil davčni organ na oddajo, odda vlogo kot samoprijavo, ni v prekršku. Sicer pa ko enkrat davčni organ sam na podlagi kontrolnih podatkov ugotovi, da zavezanec ni oddal napovedi kljub temu, da je imel obdavčene dohodke, sproži ugotovitveni postopek. Posledice pa so odvisne od konkretnega postopka. Posameznik se takrat ravna po navodilih davčnega organa.

6. Kako je z obdavčitvijo kriptovalut?

Obdavčitev kriptovalut je v tem trenutku takšna, da če prodate bitcoin je enako, kot če prodate rabljeno kolo, rabljen avto ali neko drugo stvar. Furs to obravnava, kot premičnino in načeloma dobički pri prodaji premičnin niso obdavčni. Če pa Furs pride do zaključka, da se dnevno oziroma redno ukvarjate s preprodajo premičnin, gre pa za opravljanje dejavnosti. Nalažje je to ponazoriti z rabljenim avtom, če prodate rabljen avtomobil z dobičkom, od tega ne boste plačali davek, če boste prodali 10 rabljenih avtomobilov na mesec z dobičkom, pa se to šteje, da opravljate dejavnost prodaje rabljenih vozil. To pa se obdavči v okviru dohodka iz opravljanja dejavnosti.

Enaka logika se uporablja tudi pri prodaji kriptovaluti, torej, če redno prodajate kriptovalute, bi lahko Furs rekel, da se ukvarjate z dejavnostjo in se potem vaš dohodek obdavči kot dohodek iz dejavnosti. Težava, ki tu nastane je ta, kje postaviti mejo, kdaj prodaja ni obdavčena in kdaj se šteje, da opravljate dejavnost. Furs je to precej pojasnjeval, vseeno pa so zadeve še vedno precej nejasne. Raven pravne varnosti za vlagatelje, ki pogosto trgujejo s kriptovalutami, je na nizkem nivoju. In dobro bi bilo, če bi država to sistemsko uredila in obdavčila.

Več informacij:

- Rudarim kriptovalute

- Trgujem z virtualnimi valutami

7. Izplačal sem si 50 tisoč evrov, kolikor sem zaslužil s kriptovalutami? Kaj se zgodi, ko ta denar dobim na bančni račun?

Lahko dobite klic Fursa, saj ima davčni organ direkten dostop do naših bančnih računov in ko zaznajo, da prihajajo takšni prilivi na račun, pozovejo zavezanca, da pojasni izvor teh prilivov. Če gre za obdavčljive prilive, davčni organ pozove zavezanca, da vloži ustrezne davčne napovedi.

Dodatno pojasnilo Stojana Glavača iz Fursa: V finančni upravi beležimo kar nekaj vprašanji in najbolj osnovno in posledično tudi najbolj pogosto vprašanje je ravno ta, ali je obdavčljivo trgovanje s kriptovalutami. Najbolj preprost odgovor bi bil, če posameznik zgolj enkrat ali zelo redko denimo dvakrat ali trikrat na leto proda kriptovalute in pri tem ustvari dobiček, ta dobiček ni obdavčljiv. Enako velja tudi denimo pri menjavi valut, kjer posameznik lahko ob ugodnem tečaju valute finančno pridobi. Če pa posameznik zelo pogosto ali pa redno trguje s kriptovalutami in bi to bil tudi njegov vir preživljanja, pa mora to opravljati v okviru registrirane dejavnosti, torej mora odpreti espe ali d.o.o. Omenil bi še rudarjenje - prejemanje dohodkov pri rudarjenju je obdavčeno te prihodke treba prijaviti bodisi v okviru dejavnosti alikot drug dohodek po zakonu o dohodnini.

8. Kdaj se lotiti priprave podatkov, dokumentacije za oddajo napovedi kapitalskih dobičkov?

Nasvet finančne uprave: "Praktično pri vseh davčnih obveznostih in pravicah (recimo vzdrževanih družinski članih) se zelo pogosto dogaja, da zazvezanci tik pred zdajci oddajajo napoved. Glede na to, da je možna elektronska oddaja, to niti ni narobe, v kolikor posameznik zda oddati napoved. Večjih težav pri oddaji vloge za vzdrževane družinske člane praviloma ni, saj je na voljo že predizpolnjena vloga iz preteklih let, podobno je tudi za napoved oddajanja premoženja v najem. To je urejeno v aplikaciji e-davki v obliki čarovnika (wizard, angl.), ki zavezance po korakih vodi do oddaje napovedi/vloge.

Do težav pri oddaji tik pred zdajci lahko pride v primeru, ko zavezanec ne zna izpolniti obrazca ali mu manjkajo določeni podatki. Takrat se obračajo na klicne centre, ampak glede nato, da je takšnih podobnih zavezancev relativno veliko, so potem tudi temu primerno daljše čakalne vrste na linijah. Če zavezanec ni prepričan v to, da bo lahko sam suvereno oddal napoved, naj se tega loti nekaj dni prej."

Nasvet davčnega svetovalca: Davčni svetovalci zaprosijo stranke za podatke že sredi januarja. Če imajo posamezniki trgovalne račune v tujini, so podatki v obliki, ki praviloma ni povsem skladna s tem, kako mora izgledati davčna napoved pri nas. Za ugotavljanje kapitalskih dobičkov se uporablja metoda Fifo (first-in, first-out) in večina tujih bank ali trgovalnih platform v tujini ne omogoča izpisov z avtomatsko oddajo davčnih napovedi. To pomeni, da je potrebno še kar precej ročnega dela in poizvedovanj preden lahko dobimo kakovostne vhodne podatke za pripravo davčnih napovedi. Večina strank davčnih svetovalcev so premožnejši posamezniki, ki imajo nekaj sto tisoč evrov velike porteflje v upravljanju pri bankah v tujini. Vse več pa je tudi manjših vlagateljev, ki opravijo večje število transakcij, kar jim povzroča kar nekaj sivih las, ko je treba pravilno oddati davčno napoved.

Cena davčnega svetovanja: Cena za pripravo davčnih napovedi je odvisna od vrste dohodkov in števila transakcij. Če govorimo o kapitalskih dobičkih in se ura davčnega svetovanja giba v razponu od 800 pa tja do 2.000 evrov (z že vključenim DDV).

Kaj pa davki in nepremičnine? Prisluhnite podcastu Money-How.