Jama brez dna! Bomo morali tako kot za pokojnino, varčevati tudi za zdravje?

Več kot 300 tisoč evrov plačamo samo za zdravje v delovno aktivni dobi. Mesečno v povprečju 250 evrov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter dodatnega stotaka iz žepa za dopolnilno zavarovanje ter ostale zdravstvene storitve, ki jih opravimo pri zasebnikih. Višja je naša plača, več vplačamo v javno zdravstveno blagajno in bolj pogosto iščemo pomoč pri zasebnikih. Da je javno zdravstvo v težavah, vemo že desetletja. Zakaj ga ne saniramo? Koronavirus je razgalil krhkost javnega zdravstva. Obeta se inflacija cen zdravstvenih storitev. Čakalne vrste se bodo samo še podaljševale. Kaj nas čaka po kovidu? Bomo morali tako kot za pokojnino, varčevati tudi za zdravje? Pogovarjali smo se z dr. Bojanom Popovičem, zdravnikom, pravnikom ter poznavalcem slovenskega zdravstva in njegovih težav.

Ujeti smo v krempljih koronavirusa. Smo sredi zdravstvenega »lockdowna«, zdravstvu grozi kolaps, bolnišnice se polnijo, nekovidni oddelki zapirajo, govori se o nižanju standardov. Vsaj 20-krat na dan slišimo, da je javno zdravstvo pred kolapsom. Toda da imamo težave v javnem zdravstvu, ni novost. Koronavirus je samo na grozljiv in pospešen način razgalil dejansko stanje javnega zdravstva. »Situacija, s katero se zdaj soočamo, je bila napovedana. To ni nekaj, kar preseneča. Zgodilo pa se je v najbolj brutalni obliki. Že leta 2014, ko smo pripravljali osnutke predlogov zdravstvene reforme, smo na to opozarjali. Takrat smo sicer mislili, da bodo problem finance, ampak zdaj se je izkazalo, da je ta epidemija,« pravi dermatovenerologom dr. Bojan Popovič, ki je tudi pravnik in pravni svetovalec na Fidesu ter odličen poznavalec slovenskega zdravstva.

Težko si je vse skupaj predstavljati, pa čeprav se odvija pred našimi očmi, dodaja: »Dvesto intenzivnih postelj je kot pet avtobusov za celo Slovenijo. Zdravstvo si predstavljamo kot nekakšen nenormalno velik sistem, ki lahko karkoli absorbira, v resnici zdaj zelo dobro vidimo, kako krhek je ta sistem in kako hitro pride do njegove preobremenitve. Imamo občutek, kot da življenje poteka normalno, dokler ne pridemo v zdravstvene ustanove, kjer potem vidimo, kako zasičen je.«

Kaj boste slišali v tokratni epizodi:

- Težave v zdravstvu obstajajo že desetletja. Zakaj jih ne saniramo?

- Zapiranje oddelkov in prelaganje posegov v prihodnost*

- Nam grozi inflacija cen zdravstvenih storitev?

- Koliko plačamo za zdravje in zdravstvo v delovno aktivni dobi?**

- Koliko dejansko plačamo za storitve v javnem zdravstvu? Povezava do dostopa d naših podatkov ZZZS https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/e_storitve_zzzs

- So storitve v javnem sektorju podcenjene in zakaj je pregled pri zasebniku 2 ali 3-krat dražji?

- Zakaj preventiva lahko podaljšuje vrste in draži storitve?

- Obiskovanje zdravnikov kar tako in Googlove diagnoze

- Starejši smo več zdravstvenih storitev uporabljamo***

- Zdravje in koriščenje zdravstvenih storitev, pogojeno tudi z višino dohodka

- Povečevanje neenakosti

- Čakalne vrste – rekorderji pri določenih posegih med državami OECD.

- Kam bodo šli izdatki za zdravstvo v prihodnosti, če vemo, da se Slovenija stara?

- Smiselnost dragega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zakaj ga vlade želijo ukiniti ****

- Poplava komercialnih zdravstvenih zavarovanj, a manjka kakovost

- Alternativna medicina in stroški v višini avtomobila srednje cenovnega razreda

- Pokojnina in zdravje – ponzi shema? Vse manj je vplačnikov

- Kako varčevati za zdravje? Je rešitev podobna pokojninskemu zavarovanju?

- Prihodnost zdravstva – kje so priložnosti za vlagatelje

_____________________

Dodatne informacije za lažje spremljanje epizode:

CENA ZDRAVLJENJA KOVIDNEGA BOLNIKA: Vrednost bolnišničnega zdravljenja zaradi COVID-19 z zapleti znaša 3.523,09 EUR, s katastrofalnimi zapleti 6.300,89 EUR, z dolgotrajno uporabo ventilatorja pa 37,923,67 EUR. Gre za ceno 1 hospitalizacije, torej 1 pacienta od sprejema do odpusta iz bolnišnice, ne glede na število dni zdravljenja, ker je povprečno število dni zdravljenja že upoštevano v ceni, sporoča ZZZS.

*OBRAVNAVE IN POSEGI: V obdobju od januarja do septembra 2021 je bilo v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja za 10,2 odstotka več obravnav kot v enakem obdobju leta 2019, v zobozdravstveni dejavnosti 9,8 odstotka obravnav manj, v specialistični ambulantni dejavnosti 1,8 odstotka obravnav več, v akutni bolnišnični dejavnosti pa so izvajalci opravili 8,8 odstotka operacij manj in posegov oziroma kar 22.438 posegov manj kot v enakem obdobju leta 2019, kažejo podatki ZZZS.

**IZRAČUN: Koliko plačamo za zdravje in zdravstvo? Od naše bruto plače se vsak mesec v povprečju odvede dobrih 13 odstotkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih ZZZS pa je povprečen aktiven Slovenec lani vplačal 250 evrov mesečno oziroma 3.000 evrov letno preko obveznega zdravstvenega zavarovanja. Iz podatkov OECD izhaja, da Slovenci iz lastnega žepa doplačamo letno še dodatnih 40 odstotkov za zdravstvene storitve, zdravila in opremo. To pomeni dodatnega stotaka na mesec oziroma 1.200 evrov na leto. V to oceno je vključeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki nas mesečno stane 35 evrov, oziroma letno 420 evrov ter dodatni stroški, ki jih imamo z zdravjem in zavarovanji in jih krijemo iz lastnega žepa v sklopu zasebne oziroma komercialne zdravstvene mreže. Pod črto na leto plačamo za zdravje in zdravstveno blagajno v povprečju 4.200 evrov. Če vzamemo 40 let delovne dobe in upoštevamo povprečno konservativno 3-odstotno rast izdatkov za zdravje na leto, pa to pomeni, da bomo samo za zdravje plačali v delavno aktivni dobi skoraj 320 tisoč evrov. Višina vplačila v zdravstveno blagajno je odvisna od višine naše plače. Več zaslužite, več vplačujete. Vse skupaj pa je tudi odvisno od naših lastnih dodatnih izdatkov, ki pa se z leti praviloma samo še višajo.

*** STAROST: Populacija nad 65 let starosti ima bistveno večje in drugačne potrebe po zdravstvenih storitvah, zato so odhodki zanjo okrog 3,5 do 4,5-krat večji kot pri ostali populaciji. Denimo povprečni izdatek za bolnišnično zdravljenje za osebe, starejše od 65 let je v letu 2019 znašal 1.137 evrov, za osebe, mlajše od 65 let pa 314 evrov, pravijo na ZZZS.

**** DOPOLNILNO ZAVAROVANJE: Dopolnino zdravstveno zavarovanje krije zdravstvene storitve v ustreznem odstotnem deležu vse od 10 do 90 odstotkov. Tega sklenemo pri treh zavarovalnicah: Triglav zdravstvena zavarovalnica, Vzajemna in Generali. Premija se giblje okoli 35 evrov mesečno oziroma 420 evrov letno. Premija se je v zadnjih 15 letih podražila za 75 odstotkov. To zavarovanje ima sklenjeno, kar 95 odstotkov odraslih.

Podatki Vzajemne: Če posameznik nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mora tako doplačati npr. 10 odstotkov vrednosti najzahtevnejših zdravstvenih storitev, 20 odstotkov vrednosti večine zdravljenj v bolnišnicah, pri specialistih in v osnovnem zdravstvu, 30 odstotkov vrednosti zdravljenj večine poškodb in zdravil iz pozitivne liste, 90 odstotkov vrednosti nenujnih reševalnih prevozov in mnogih okrevanj v zdraviliščih, 90 odstotkov vrednosti zdravil z vmesne liste, očal in zobne protetike …

Povprečne cene najpogostejših operacij in doplačila v primeru, da nimamo sklenjenega dopolnilnega zavarovanja, pač pa samo obvezno zavarovanje:

Med najpogostejšimi zdravstvenimi storitvami na področju osnovne zdravstvene dejavnosti so kurativni pregledi in posveti na daljavo. Na področjih specialistične ambulantne in bolnišnice dejavnosti so najpogostejše slikanje skeleta ter posegi na kolenu in srcu. V zobozdravstvu pa se največji del vplačane premije porabi za lokalno anestezijo in vstavljanje zalivk.

________________________________________

PRIJAVA Money-How delavnica: Investiranje (DIY)

________________________________________

Piši mi na marja@biznispace.com

________________________________________

Klepetajte z nami na discord kanalu Money-How.

Spremljajte blog Biznispace.

Naročite se na e-pismo Biznispace.

Money-How Live: epizode, ki se snemajo v živo, lahko spremljate prek Youtube kanala.

____________________________________________

Povezave do družbenih omrežjih:

Linkedin Biznispace in Marja Milič